Poletje ni čas, da damo sebe na OFF. Je čas, da damo sebe na ON.

Ko so bili otroci majhni, sem se zadnjega šolskega dne skoraj bolj veselila kot oni. Ne zato, ker bi imela kaj proti šoli. Ampak ker je bilo s tem povezano veliko mojega urnika.

Vedno se mi je zdelo, da konec šole ni praznik samo za tiste, ki so se učili, ampak tudi za tiste, ki vsako leto konec junija dobijo dovoljenje za izklop.

Zdaj, ko je doma tudi študent, je vse skupaj drugače, ampak tukaj teh svojih gumbov za priklop in izklop ne čutim več.

Če imaš tudi ti ravno za sabo “šolski kotel”, potem ti je ta občutek gotovo domač.

Zdaj pa se začne bolj zanimiv del.

Šolski del urnika nam oblikujejo drugi, in navajeni smo, da se zdaj lahko izklopimo in damo na OFF. Obveznosti se zmanjšajo, mi pa po navadi samo preklopimo v drug način preživetja.

Malo več spanja.
Malo manj budilke.
Malo več morja.

Telo se v takem primeru sicer spočije, ne dobi pa prave regeneracije in si ne ustvari rezerve za jesenske dni.

In ravno zato se mi zdi poletje eno najlepših obdobij za spremembe.

Ne zato, ker moramo takrat delati na sebi, ampak zato, ker smo poleti lahko bolj v stiku s svojim telesom (če ne drugega, imamo na sebi manj oblačil in svoje telo lažje opazimo ter se ga dotikamo).

Takrat veliko lažje opazimo tudi stvari, ki jih med letom preslišimo.

Kaj me v resnici napolni?

Kdaj se moje telo res sprosti?

Kakšen dopust je zame regeneracija in kdaj samo zamenjam eno vrsto utrujenosti za drugo?

Ne obstaja univerzalen recept za "pravi dopust". Obstaja pa vprašanje, ki si ga je vedno znova vredno postaviti: “Kaj pa moje telo potrebuje letos?”

Ne kaj je moderno.

Ne kaj izbere večina.

Ne kaj si "zaslužim" po napornem letu.

Ampak kaj me res regenerira.

Regeneracija je ena taka zanimiva nevroznanstvena tema, ki je vedno aktualna. Mislimo, da bo treba preštudirati kakšno novo metodo iz daljnih krajev, pa vzeti vsaj kakšnih 5 učinkovitih substanc ipd.

Ne drži. Prejšnji teden sem dvakrat prišla do enakega spoznanja.  

Najprej sva s stranko na Notranji resnici pogledali, kaj je dobila kot nasvet v kanaliziranem sporočilu glede vprašanja o zdravju in regeneraciji. Odgovor je bil preprost: delaj tisto, kar si rada delala kot otrok.

Potem sem bila še na predavanju o energijskem zdravljenju. Ne kar na enem, temveč pri človeku, ki to dela več kot desetletje in je opravil petmestno število energijskih terapij. Bi človek pričakoval, da bo dal kakšen zelo »kunšten« nasvet. Nasvet je bil: razmisli, kaj si rad delal kot otrok in kaj od tega lahko počneš danes. 

Sliši se dokaj enostavno. Izvedba pa mogoče niti ne.

Ampak mislim, da imamo čez poletje nekaj možnosti, da naberemo nekaj dodatnih atomov energije. 

Kaj je prva stvar, ki ti pride na misel iz otroštva?

Prva stvar, ki sem se je jaz spomnila, je bila moja igra, da je okoli naše hiše morje. Da ne bo pomote - živela sem na Gorenjskem, morje pa sem videla enkrat na leto. To že vem: morje zelo dobro vpliva na moje telo in mojo dušo.

Če letos poleti vidiš kakšno bitje, ki se na Gorenjskem po travi dela, da plava, potem sem to jaz, ko bo moj morski dopust že mimo.

Ker vem, da gotovo nimaš celotnega poletja v ta namen, si označi v urniku obdobje, ko je to možno: obveznosti na OFF, jaz na ON. 

Želim ti obilo igrivih in regenerativnih poletnih dni 🪁☀️
Polona

P.S. Občasno v tvoj inbox pošljem misli, zgodbe in mikro korake za malo več jasnosti v vsakdanjem vrtiljaku. 😄
Pridruži se mi tukaj ✨